Prehranska Dopolnila
Lahko tableta na dan prežene zdravnika stran?
Uživanje vitaminov in mineralov je morda res vaša dnevna jutranja rutina in na trgu je veliko prehranskih dopolnil. Ampak čemu so namenjeni in kdo jih naj uživa?
Hrana ali prehranska dopolnila vsebujejo sestavine, kot so vitamini, minerali, aminokisline, encimi in zeliščni izvlečki, ki jih uživamo v obliki tablet, kapsul, praškov in tekočin. Kupiti jih je mogoče v lekarni, supermarketih, specializiranih prodajalnah in na spletu. Med običajnimi prehranskimi dopolnili so vitamin D, ehinaceja, ribje olje in kalcij.
Rastlinski snovi in pripravki iz rastlin, alg, gob ali lišajev so postali v EU široko dostopni v obliki prehranskih dopolnil. Na primer ginseng, ginko, česen in šentjanževka.
Zakaj torej izdelujemo prehranska dopolnila? Nekatera dopolnila vsebujejo hranila in vitamine, ki jih v povprečni prehrani morda ne zaužijemo dovolj. Drugi lahko prispevajo k zmanjšanju dejavnika tveganja za nastanek bolezni. Uporabljajo se lahko za ohranjanje splošnega zdravja, nudijo podporo duševni in športni zmogljivosti ali za podporo imunskega sistema. Vendar pa prehranska dopolnila niso zdravila in njihova uporaba ni namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni. V EU so prehranska dopolnila urejena kot živila.
Dopolnila so na voljo v različnih odmerkih in v različnih kombinacijah. In določene skupine prebivalstva, pri katerih obstaja večje tveganje za pomanjkanje določenih hranil, imajo lahko od prehranskih dopolnil koristi, kot so na primer ženske, ki so noseče ali bi lahko zanosile, dojenčki, osebe, ki niso dovolj izpostavljene soncu, ali vegani.
Prehranskih dopolnil ne smemo jemati kot nadomestilo za uravnoteženo zdravo prehrano. Večina ljudi prehranskih dopolnim pravzaprav ne potrebuje, saj njihova prehrana vsebuje vsa potrebna hranila, razen D-vitamina, če je omejena njihova izpostavljenost soncu. Za delovanje našega telesa potrebujemo samo določeno količino vsakega hranila in višji odmerki le-teh niso nujno boljši. Nekatere snovi imajo v večjih odmerkih pravzaprav lahko obratni učinek in postanejo celo škodljive.
Države članice EU upravljajo trg prehranskih dopolnil na nacionalni ravni. Kadar imajo pomisleke glede katerega koli od njih, nas pokličejo, da opravimo oceno varnosti.
Ariane Titz, nutricionistka pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA).
Čeprav imajo številna prehranska dopolnila dolgo zgodovino uporabe v Evropi, kljub temu obstaja nekaj pomislekov glede varnosti in kakovosti nekaterih dopolnil. Ti vključujejo tveganje za kemično ali mikrobiološko kontaminacijo in potrebo po zagotovitvi, da so koncentracije bioaktivnih snovi v varnih mejah.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) poda znanstveno mnenje o varnosti snovi, če je ta predvidena za uporabo v prehranskem dopolnilu in nima zgodovine varne uporabe v EU pred letom 1997 ali če država članica zahteva podajo ocene.
