Skip to main content
Bowl of grains

Alergeni

Imam hudo alergijo na hrano – kako lahko preverim, ali so v hrani sledi alergenov?

Alergija na hrano nastopi, ko se imunski sistem telesa odzove na določena živila. Čeprav so alergijske reakcije pogosto blage, so lahko resne. Edini način za obvladovanje bolezni je izogibanje hrani, na katero je oseba alergična. Evropska zakonodaja, ki temelji na znanstvenih dognanjih, zagotavlja, da morajo biti na embalaži živil navedeni podatki o alergenih.

Ljudje imajo običajno alergije na oreščke, lupinarje in nekatere vrste sadja. Alergijsko reakcijo lahko povzroči že majhna količina živilske sestavine, na katero je oseba občutljiva. Simptomi alergijske reakcije so lahko blagi (srbenje ali izpuščaj), vendar lahko napredujejo do hujših simptomov, kot so bruhanje, driska, sopenje in včasih anafilaksija (šok).

O preobčutljivosti na hrano govorimo takrat, ko ljudje težko prebavljajo določene snovi, na primer gluten, in imajo težave z napihnjenostjo, krči v želodcu in drisko.

Zato je resnično pomembno, da je mogoče na deklaracijah živil brez težav prepoznati alergene.

S preverjanjem sestavin na etiketah predpakiranih živil, ki vsebujejo podatke o alergenih sestavinah in informacije o nepredpakiranih živilih, lahko ljudje jasno ugotovijo, ali so nanje alergični.

Zahteve za označevanje alergenih sestavin na živilih so ključnega pomena, da se lahko ljudje z alergijami izognejo sestavinam, na katere so alergični. Znanstveniki poleg svetovanja glede uporabe na deklaracijah ocenjujejo tudi nove sestavine, če so možni alergeni, in preučujejo, kako bi dejavniki, kot je predelava živil, lahko vplivali na alergeni potencial.

Antonio Fernandez Dumont, strokovnjak za varnost beljakovin pri agenciji EFSA

Evropski znanstveniki, ki proučujejo alergije na hrano, so prispevali svoje znanstvene nasvete k zakonodajnemu postopku o označevanju živil. Trenutno morajo proizvajalci hrane, ki se prodaja v Evropski uniji, v skladu z zakonodajo EU označiti 14 alergenov. To vključuje žita, ki vsebujejo gluten, mleko, jajca, oreščke, arašide, sojo, ribe, rake, mehkužce, zeleno, volčji bob, sezam, gorčico in sulfite. Znanost o alergenih se še naprej razvija, zato bi se ta seznam v prihodnosti lahko posodobil.

Dobro je vedeti, da je znanost v pomoč potrošnikom pri sprejemanju varnih odločitev.