Slovarček
Ta večjezični slovarček vsebuje lahko razumljive opredelitve glavnih znanstvenih izrazov, ki se uporabljajo na tem spletišču na področju ocene tveganja. Izrazi in njihove opredelitve so v našem komunikacijskem gradivu navedeni kot pojavne opombe, ki javnosti brez strokovnega znanja pojasnjujejo koncepte.
Povsod je uporabljen standardni angleški zapis. Kratice so zapisane z velikimi črkami. Izrazi so navedeni z majhnimi črkami. Vnosi so prevedeni v vseh 24 uradnih jezikov EU.
Slovarček je živ dokument, ki se redno posodablja. Ustrezni manjkajoči izrazi se lahko predlagajo z uporabo spletnega obrazca Zastavi vprašanje.
Izjava o omejitvi odgovornosti: Opredelitve pojmov v slovarčku so namenjene izključno temu, da uporabnikom tega spletišča pomagajo razumeti znanstveno terminologijo. Opredelitve pojmov se lahko razlikujejo od opredelitev v zakonodaji Evropske unije in v publikaciji EFSA Journal.
S
Postopek, s katerim EFSA pri rednem delu opredeli vprašanje, ki je vredno nadaljnje obravnave.
Vsaka snov, ki se namenoma doda živilu in bo prisotna v končnem proizvodu, tudi če bo prisotna v spremenjeni obliki.
Postopek za ugotavljanje odziva organizmov na mešanico kemičnih snovi s podobno toksičnostjo. Zajema seštevanje posameznih učinkov za napovedovanje verjetnega vpliva celotne mešanice.
Podvrsta mikroba, opredeljena po svoji genski sestavi, na primer pri poimenovanju bakterije Escherichia coli O157 se del imena „O157“ nanaša na sev.
Medsebojno delovanje, pri katerem se rezultati množijo. Zadevni rezultat je lahko koristen ali neželen.
Področje znanosti, ki povezuje inženirstvo in biologijo z namenom razvoja novih bioloških sistemov in določanja novih značilnosti živim celicam.
Pesticid, ki se porazdeli po celotnem ciljnem organizmu (npr. insektu, glodavcu ali plevelu) in se mu pri tem ne zmanjša učinkovitost.
Sprememba v zdravju, rasti, vedenju ali razvoju organizma, ki ovira njegovo sposobnost razvoja ali preživetja.
Živ organizem (npr. žuželka, glodavec, plevel, gliva ali virus), ki je škodljiv za rastline in/ali njihove produkte (npr. semena, plodove).
Kemične snovi, ki se obravnavajo kot skupina, ker bodo verjetno na enak način delovale na telo.
Skupni prehranski sladkorji zajemajo proste sladkorje (vključno z dodanimi sladkorji) in tiste sladkorje, ki so naravno prisotni v nepredelanem mleku, sadju in zelenjavi.
Sposobnost spremljanja potovanja živila ali sestavine skozi vse faze proizvodnje, obdelave in distribucije.
Gensko pridobljena odpornost organizma (npr. odpornost rastline proti bolezni), ki je posledica prenosa dveh ali več povezanih genov z ene generacije na drugo.
Ocena količine snovi v živilu ali pitni vodi, ki jo je mogoče dnevno zaužiti skozi vse življenje brez znatnega tveganja za zdravje. Običajno se izrazi v miligramih snovi na kilogram telesne mase na dan, uporablja pa se za kemijske snovi, kot so aditivi za živila, ostanki pesticidov in veterinarska zdravila.
Porazdelitev občutljivosti vrst (species sensitivity distribution – SSD) je model variacije pri občutljivosti vrste na določen vir škode (npr. suša, vdor škodljivcev ali izpostavljenost kemikalijam).
Specifikacije za usklajevanje zbirke vzorcev iz držav članic za analizo škodljivih ali koristnih snovi v živilih, krmi in vodi.
Merilo verjetnosti, da je neki rezultat pridobljen na podlagi statistike.
Pojem, ki opisuje najrazličnejše oblike interakcije med živalmi in ljudmi, s katerimi se vzpostavi pot za prenos bolezni (npr. prek živil ali v onesnaženih okoljih).
Način organiziranja ocen toksikologije, da se čim bolj poveča učinkovitost in čim bolj zmanjša uporaba živali. Vključuje hierarhijo (stopnje) preskusov, ki se začnejo s preskusi, pri katerih se uporabijo obstoječe informacije, ali preprostimi biološkimi metodami pred prehodom na preskuse z uporabo celic in na koncu živih živali, če je to nujno potrebno.
Orodje, ki se uporablja v oceni tveganja za proučitev varnostnih pomislekov zaradi prisotnosti potencialno strupene snovi v živilu ali krmi.
Sprememba pogojev, kot sta suša in izpostavljenost škodljivim organizmom ali kemikalijam, ki ima pogosto negativne učinke na organizem ali populacijo.
Biološki, fiziološki, demografski ali vedenjski učinek na posameznika ali populacijo, ki preživi izpostavljenost snovi v smrtni (tj. smrtonosni) ali subletalni koncentraciji. Subletalni učinki lahko med drugim vplivajo na življenjsko dobo, razvoj, rast populacije, plodnost in vedenje, kot sta hranjenje ali iskanje hrane.